Statut Reda

Na osnovi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11, uradno prečiščeno besedilo z dne 12. 8. 2011) in na osnovi 34. člena Statuta Združenja slovenskega reda vitezov vina, sprejetega na ustanovnem Zboru članov, 9. januarja 2004, dopolnitev in sprememb Statuta Združenja slovenskega reda vitezov vina, sprejetih na Zboru članov, 28. maja 2004, je Viteški zbor Združenja slovenskega reda vitezov vina dne,18. maja 2019, sprejel

  

STATUT

ZDRUŽENJA SLOVENSKEGA REDA VITEZOV VINA

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Združenje slovenskega reda vitezov vina je samostojno, prostovoljno, nepridobitno, versko in politično neopredeljeno združenje državljanov Slovenije, ki uresničujejo svoje interese na področju čaščenja vinske trte in vina, negovanja, spodbujanja in širjenja kulture uživanja vina in s tem povezanih dejavnosti.
 

2. člen

Ime društva je Združenje slovenskega reda vitezov vina (v nadaljnjem besedilu: Red). Sedež Reda določi Svet Reda.

 

3. člen

Red ima svoj znak in pečat.

Znak Reda je po obliki in vsebini sestavljen tako, da ponazarja trto, grozd, vino in njegovo žlahtnost. Ima tri barve: rumeno, zeleno in modro. Posamezni deli so obrobljeni s črno konturo.

Pečat je okrogle oblike z upodobljenim znakom Reda in napisom: Združenje slovenskega reda vitezov vina.

 

4. člen

Red je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa ga ambasador. Red ima svoj transakcijski račun.

 

5. člen

Red sodeluje z drugimi organizacijami, zvezami, društvi in institucijami s podobno dejavnostjo v Republiki Sloveniji in v svetu. Je lahko član podobnih asociacij doma in v tujini.

 

6. člen

Delo Reda in njegovih organov je javno.

Red obvešča svoje člane:
–s pravico vpogleda v zapisnike;

–prek sredstev javnega obveščanja;

–na Viteških zborih in drugih srečanjih Reda;

–na druge načine.

Širšo javnost obvešča Red tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoja srečanja vabi predstavnike zainteresiranih javnosti in predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren ambasador Reda. Ambasador lahko pooblasti drugega člana za stike z javnostjo, ki odgovarja za resničnost in pravilnost objavljenih ali v javnosti izrečenih podatkov.

 

7. člen

V statutu uporabljeni izrazi v moški spolni slovnični obliki so nevtralni za ženske in moške.

 

II. NAMEN, CILJI IN NALOGE REDA

 

8. člen

Namen Reda je, da s svojimi aktivnostmi:

–neguje tradicijo pridelave vina v Republiki Sloveniji;

–širi vedenje in nova spoznanja o vinogradništvu, vinarstvu ter dviguje kulturo uživanja vina;

–spoštuje dediščino vrednot, ki izhajajo iz tradicije trte in vina;

–širi promocijo slovenskih vin doma in v svetu;

–si prizadeva za dvig kakovosti ter pospeševanje prodaje vina;

–deluje na področju humanitarnih dejavnosti.

 

Za uresničitev namena Red opravlja in organizira naslednje aktivnosti:

–sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s področjem vinogradništva in vinarstva;

–si prizadeva za visoko strokovno raven dela Reda;

–se zavzema za posredovanje znanstvenih spoznanj o vinu;

–časti in razglaša plemenita vina in spoznavanje njihovih lastnosti;

–seznanja javnost o svojih prizadevanjih in rezultatih uresničevanja širjenja kulture uživanja vina;

–spodbuja strokovno izpopolnjevanje svojih članov;

–pridobiva nove člane;

–podpira kulturne in dobrodelne dejavnosti;

–se zavzema za viteško prijateljstvo in dejavnosti, ki plemenitijo človekovega duha;

–sodeluje s sorodnimi in drugimi asociacijami doma in v tujini;

–Red uresničuje svoje naloge prek različnih oblik druženja določenih s programom dela.

 

III. ČLANSTVO

 

9. člen

Član Reda lahko postane državljan Republike Slovenije, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja s pridelavo, prodajo in promocijo vina, spodbuja kulturo uživanja vina ali je kako drugače povezan z dejavnostmi te panoge in Reda, je polnoleten in ga predlaga za sprejem viteško omizje.

 

Izjemoma je lahko član Reda tudi tuji državljan, ki je s svojim delovanjem in ugledom dal poseben prispevek h kulturi uživanja in promocije slovenskega vina v tujini.

 

Red ima redne in častne člane.

 

Redni člani postanejo kandidati, ki jih na predlog viteških omizij sprejme Svet Reda, sami pa z zaobljubo potrdijo, da bodo delovali v skladu s statutom in drugimi pravili, ki urejajo delovanje Reda.

Kriterije za sprejem in napredovanja v Redu ureja poseben pravilnik. Član Reda ne more postati tisti, ki je organiziran v drugem vinskem redu.

 

10. člen

Pravice in obveznosti članov

 

Pravice članov so:

–da volijo in so izvoljeni v organe Reda;

–da napredujejo v Redu;

–da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti Reda;

–da so seznanjeni s programom in poslovanjem Reda ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem;

-da sodelujejo pri odločanju in uresničevanju dejavnosti in aktivnosti Reda.

 

Obveznosti članov so:

-spoštujejo statut, druge splošne akte in sklepe organov Reda;

-aktivno sodelujejo pri dejavnostih, ki jih pripravlja Red in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Reda;

-redno plačujejo članarino;

-na prireditvah in srečanjih nosijo slovesna oblačila in insignije Reda;

-zagotavljajo Redu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog;

-prenašajo svoje izkušnje in znanje o vinu in vinski kulturi v okolje v katerem živijo in delajo;

-varujejo ugled Reda.

 

Neizpolnjevanje navedenih dolžnosti predstavlja disciplinsko kršitev.

 

11. člen

Člani reda so razvrščeni po naslednjih viteški stopnjah:

1. vitez vina pripravnik,

2. vitez vina drugega reda,

3. vitez vina prvega reda,

4. vitez vina.

Člani Reda lahko napredujejo v višje redovne stopnje na predlog viteških omizij. Sklep o napredovanju sprejme Svet Reda. Razglasitev o napredovanju se opravi na Viteški slovesnosti.

 

12. člen

Častni član, častni vitez vina, častni ambasador

 

Na predlog Sveta Reda lahko Viteški zbor podeli nazive: častni član, častni vitez vina in častni ambasador Reda.

 

Častni član je lahko posameznik z velikim javnim ugledom, ki ima posebne zasluge za razvoj, širjenje in pospeševanje vinske kulture.

 

Častni vitez vina je posameznik, ki ima velik javni ugled, ki je na znanstvenem področju pomembno pripomogel k razvoju slovenskega vinogradništva in vinarstva, ki je s svojimi vini ali promocijo slovenskih vin dosegel mednarodno prepoznavnost.

Častni ambasador Reda je lahko ambasador Reda, ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k ustanovitvi, razvoju, uresničevanju poslanstva, prepoznavnosti in ugledu Reda.

 

Častni člani, častni vitezi vina so redno vabljeni na dogodke Reda, sicer pa so opravičeni dolžnosti, ki jih imajo redni člani in nimajo pravice glasovanja.

 

13. člen

Članstvo v Redu preneha:

–z izstopom;

–s črtanjem;

–z izključitvijo;

–s smrtjo.

 

Član izstopi iz Reda, če Svetu Reda pošlje pisno izjavo o izstopu.

Svet Reda črta iz članstva člana, če ta kljub opominu ne plača članarine za tekoče leto.

Člana iz Reda lahko izključi Svet Reda na podlagi disciplinskega ukrepa.

Član, ki izstopi ali je črtan oziroma izključen, ne more biti več ponovno član Reda.

 

IV. ORGANI REDA

 

14. člen

Organi Reda so:

–Viteški zbor;

–Svet Reda;

–Nadzorni odbor;

–Viteško razsodišče.

 

Funkcionarji Reda so:

– ambasador reda;

-konzuli viteških omizij.

 

15. člen

Viteški zbor (v nadaljevanju: Zbor)

 

Zbor je najvišji organ Reda, ki ga sestavljajo vsi člani (redni in častni). Zbor je lahko redni ali izredni.

 

Redni Zbor Reda sklicuje Svet Reda enkrat letno.

 

Izredni Zbor se lahko skliče na zahtevo Nadzornega odbora ali na pisno zahtevo ene petine članov Reda.

 

Svet Reda je dolžan sklicati izredni Zbor v roku 30 dni po prejemu zahteve za sklic. Če Svet Reda kljub temu ne skliče izrednega Zbora, skliče Zbor predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni Zbor odloča le o zadevi, za katero je bil sklican.

 

16. člen

O sklicu Zbora in z dnevnim redom morajo biti člani Reda seznanjeni najmanj 15 dni pred Zborom.

 

Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj 50 odstotkov članov.

 

Če Zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut, po preteku tega časa, Zbor sklepa pravno veljavno ne glede na število udeležencev.

 

17. člen

Glasovanje na Zboru Reda je praviloma javno, razen če Zbor sprejme z večino glasov prisotnih članov sklep, da je glasovanje tajno.

 

Sklep Zbora je veljaven, če se je zanj odločila večina prisotnih. Za sklepe, ki spreminjajo statut in od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj Reda, sta potrebni dve tretjini glasov prisotnih članov.

 

18. člen

Zbor vodi predsednik tričlanskega delovnega predsedstva, ki ga izvoli Zbor. O poteku Zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

 

19. člen

Pristojnosti Zbora so:

–sklepa o dnevnem redu;

–sprejema letna poročila;

–sprejema program dela Reda;

–sprejema finančni načrt in zaključni račun;

-voli delovno predsedstvo Zbora;

–voli in razrešuje člane Sveta Reda, Nadzornega odbora, Viteškega razsodišča in ambasadorja Reda;

–odloča o vključevanju v druge sorodne asociacije;

–sklepa o prenehanju Reda;

 –razglaša napredovanja članov;

-odloča o višini članarine;

–podeljuje nazive častni član, častni vitez vina in častni ambasador.

 

Delo Zbora ureja poslovnik, ki ga sprejme Zbor.

 

20. člen

Svet Reda

Svet Reda je izvršilni organ Zbora. Opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela ter vodi delo Reda med dvema Zboroma po programu in sprejetih sklepih Zbora. Za svoje delo je odgovoren Zboru.

Svet šteje 9 članov, med katerimi je ambasador Reda član Sveta po svoji funkciji.

 

Svet se sestaja po potrebi in je izvoljen za dobo štirih (4) let. Delo Sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme Svet.
 

Oseba, ki ji Zbor podeli naziv častnega ambasadorja Reda ima pravico sodelovati v Svetu Reda, ne šteje pa se v kvorum za sklepčnost Sveta Reda.

 

21. člen

Naloge Sveta Reda:

–sklicuje redni in izredni Zbor;

–pripravlja predloge aktov Reda;

–sprejema akte v svoji pristojnosti;

–pripravlja program dela Reda v sodelovanju z viteškimi omizji;

–pripravlja finančni načrt in zaključni račun Reda;

–skrbi za finančno in materialno poslovanje Reda;

–upravlja s premoženjem Reda;

–uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov Reda in naloge, ki mu jih naloži Zbor;

–skrbi za strokovno delo Reda;

–rešuje pritožbe zoper sklepe Viteškega razsodišča;

–vodi evidenco dela v Redu in določa način plačila članarine;

-sprejema nove člane in napreduje člane Reda;

–predlaga Zboru podelitev nazivov častni član, častni vitez vina in častni ambasador;

-sprejema protokol prireditev in srečanj Reda;

–imenuje tajnika Reda;

-usklajuje delo viteških omizij.

 

22. člen

Ambasador Reda

 

Ambasador Reda vodi Svet Reda, zastopa in predstavlja Red proti tretjim osebam, državnim, upravnim organom in organizacijam doma in v tujini.

 

Ambasadorja voli Zbor za štiri (4) leta. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen še za največ eno mandatno obdobje. Za svoje delo je odgovoren neposredno Zboru.

 

Po pooblastilu ambasadorja Reda, v primeru njegove odsotnosti, opravlja zgoraj navedene pristojnosti njegov pooblaščenec.

 

23. člen

Naloge ambasadorja:

–sklicuje seje Sveta Reda;

–koordinira delo Sveta Reda in drugih odborov in komisij ter organov Reda;

–skrbi za zakonitost delovanja Reda;

-pripravlja letno poročilo za Zbor Reda na osnovi aktivnosti Reda, Sveta Reda, poročil o delu viteških omizij in ga pred sklicem Zbora pošlje v razpravo viteškim omizjem;

-podpisuje finančne in materialne listine, po njegovem pooblastilu pa njegov pooblaščenec.

 

24. člen

Tajnik Reda

Red ima tajnika, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativne naloge za izvajanje dejavnosti Reda in sicer:

-skrbi za pripravo gradiv potrebnih za delovanje organov Reda;

-je upravljavec osebnih podatkov, ki jih vodi Red;

-skrbi za vodenje in varnost arhiva Reda;

-zagotavlja strokovno pomoč;

-skrbi za ažuriranje in urejanje spletne strani Reda in oken viteških omizij;

-opravlja druga opravila po nalogu Sveta Reda in ambasadorja.

 

Tajnik ki ga imenuje Svet Reda za dobo štirih (4) let, je za svoje delo odgovoren Svetu Reda. Red lahko tajnika zaposli v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

 

25. člen

Nadzorni odbor

 

Nadzorni odbor spremlja delo Sveta in drugih organov Reda ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem Reda. Nadzorni odbor enkrat letno poroča Zboru.

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani Reda, ki jih izvoli Zbor za dobo štirih (4) let. Člani med seboj izvolijo predsednika. Funkcija člana Nadzornega odbora ni združljiva s funkcijo v Svetu Reda ali drugih delovnih telesih oz. organih Reda.

 

26. člen

Viteško razsodišče

 

Viteško razsodišče voli Zbor za dobo štirih (4) let. Sestavljajo ga trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Viteško razsodišče se sestaja po potrebi in na zahtevo pristojnih organov. Viteško razsodišče odloča o disciplinskih kršitvah in dejanjih posameznega člana, ki škodujejo ugledu Reda.

 

27. člen

Disciplinske kršitve, k jih obravnava Viteško razsodišče so naslednje:

–kršitve statuta;

–nevestno in neodgovorno sprejemanje in uresničevanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Redu;

–neuresničevanje sklepov organov Reda;

–dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu Reda.

 

28. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče Viteško razsodišče so:

–opomin;

–javni opomin;

–izključitev.

 

Zoper sklep, ki ga izda Viteško razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na Svet Reda kot drugostopenjski organ.

 

29. člen

Viteška omizja (v nadaljevanju: VO)

 

Red uresničuje svoje naloge in programe v sodelovanju z viteškimi omizji, ki so organizirana po teritorialnem načelu.

Viteška omizja so:

-Viteško omizje Celje,

-Viteško omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino,

-Viteško omizje Goriška Brda in Vipava,

-Viteško omizje Ljubljana,

-Viteško omizje Maribor,

-Viteško omizje za Pomurje,

-Viteško omizje Ptuj - Ormož,

-Viteško omizje Slovenska Istra in Kras.

Člani posameznega Viteškega omizja izmed sebe volijo vodjo, z nazivom konzul, ki ga potrdi Svet Reda in tajnika omizja za dobo štirih (4) let. Po preteku mandata sta lahko izvoljena še enkrat. Delo Viteškega omizja ureja poslovnik, ki mora biti usklajen s poslovnikom Sveta Reda.

 

Uradni naziv VO je konzulat.

 

30. člen

Pristojnosti viteških omizij:

-sprejemajo programe dela usklajene s programom dela Reda;

–pripravljajo prireditve in izobraževanja;

–o svojih aktivnostih redno obveščajo Svet Reda, enkrat letno predložijo pisno poročilo;

–dajejo pobude in predloge Svetu Reda in drugim organom Reda;

–imajo pravico do dela članarine, ki jo določi Viteški Zbor.

 

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

 

31. člen

Viri dohodkov
 

Viri dohodkov Reda so:

–članarina;

–darila, volila;

–dohodek iz dejavnosti Reda in naslova materialnih pravic;

–prispevki sponzorjev in donatorjev;

–javna sredstva;

–drugi viri.

 

Finančno in materialno poslovanje mora Red voditi v skladu z računovodskimi standardi za društva.

32. člen

Če Red pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Vsaka delitev premoženja med člane Reda je nična.

 

33. člen

Red razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim planom, ki ga sprejme Zbor. Na rednem Zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

34. člen

Red ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last Reda vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje manjše vrednosti, do 200 €, se lahko kupi ali odtuji na podlagi odločitve ambasadorja, premično premoženje vrednosti nad 200 € in nepremičnine pa na podlagi sklepa Sveta Reda.

 

VI. PRENEHANJE REDA

 

35. člen

Red lahko preneha:

–po sklepu Zbora;

–po samem zakonu.

 

V primeru prenehanja Reda preide po poravnavi vseh obveznosti premoženje Reda pravnemu nasledniku ali drugi sorodni organizaciji s področja vinogradništva in vinarstva, ki se navede v sklepu o prenehanju Reda. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

36. člen

Statut Združenja slovenskega reda vitezov vina se uporablja in začne veljati takoj, ko ga sprejme viteški Zbor.

 

S sprejetjem tega statuta preneha veljati Statut Združenja slovenskega reda vitezov vina, sprejet na ustanovnem Viteškem zboru, 9. januarja 2004, in spremembe in dopolnitve Statuta, ki jih je sprejel Viteški zbor na seji, 28. maja 2004.

 

Za razlago določb tega statuta v zvezi z njihovo uporabo je pristojen Svet Reda.

 

 

Prof.dr. Milan Pogačnik, vitez vina

Ambasador združenja slovenskega reda vitezov vina

© 2014, Združenje slovenskega reda vitezov vina / Powered by: WIX / Pravno obvestilo

 

Združenje slovenskega reda vitezov vina

Vinarski trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija